Naslov

Anevtronska fuzija

Krajši opis

Nevtroni, ki nastanejo pri določenih fuzijskih reakcijah so dobrodošli, ker lahko zaradi svoje nevtralnosti nesejo energijo izven magnetnega polja. Njihova slabost je, da povzročaJO aktivacijo in posledično radioaktivne odpadke, zaradi česar je rokovanje z materiali oteženo. En možnost je uporaba fuzijskih reakcij, pri katerih ne nastanejo nevtroni. vir

Naslov

Naravna radioaktivnost kot vir energije za življenje

Krajši opis

Študent analizira možnost naravne radioaktivnosti za podporo obstoju živih bitij. vir

Naslov

Reaktorji IV. generacije

Krajši opis

Študent opiše fiziko katerega od reaktorjev IV. generacije. Več info v člankih in na vir

Naslov

Laserski izvori nevtronov

Krajši opis

Študent opiše fiziko delovanja laserskih izvorov nevtronov ter njihovo uporabo Laser Driven Neutron Sources: Characteristics, Applications and Prospects

Naslov

Nevtronske diode

Krajši opis

Študent opiše koncepte nevtronske diode vir

Naslov

Mioniaturni nevtronski izvori

Krajši opis

Štuident opiše miniaturni nevtronski izvor ter miožnosti uporabe vir

Naslov

naslov

Krajši opis

opis vir

Naslov

Proizvodnja kemikalij s sevanjem

Krajši opis

Študent preuči možnost proizvodnje kemikalij s sevanjem tako s stališča kemijskih in fizikalnih mehanizmov kot tudi s stališča možnih virov sevanja. Dodatno analizira reakcije, ki prispevajo k temu ter razmisli, kako te reakcije pospešit, recimo z dodatkom snovi, ki bi konvertirala nevtrone v žarke beta, alfa, gama ali kaj podobnega. Se pravi razišče kratkožive reakcije, ki bi producirale sevanje z nizkim linearnim prenosom energije (angl. low LET radiation). Kemijski pridelek je odvisen od hitrosti doze ter vrste sevanja. Študent z Monte Carlo programom za transport delcev MCNP izračuna LET za različne vrste in energije sevanja. Na koncu izračuna produkcijo kemikalij za nevtronski spekter, tipičen za tlačnovodni reaktor, spalacijski izvor za jedrsko fuzijo, izvor gama žarkov, ipd. Del magisterija bo namenjen tudi možnosti konverzije CO2 v bolj uporabne spojine, recimo sintetični metan ali kaj podobnega. Dodatno analizira, koliko kemikalij za hrano mikroorganizmov lahko nastane zaradi naravne radioaktivnosti vir

Naslov

Odziv jedrskega reaktorja na sledenje bremenu

Krajši opis

Študent analizira, kako spreminjati reaktivnost močnostnega reaktorja (npr. JEK), da bo le-ta sledil bremenu. Slednjega poenostavimo tako, da bo izhodna moč sinusne ali trapezne oblike. Najprej rešuje enačbe točkovne reaktorske kinetike, nato pa preide na 1D model reaktorja ter doda simulacijo zastrupitve s 135Xe in 149Sm (srednjeročne spremembe reaktivnosti) in vpliva transmutacij kot posledice zgorevanja jedrskega goriva (dolgoročne spremembe reaktivnosti). Zaključi z 2D modelom z npr. tremi aksialni segmenti za 135Xe in preučuje, kako se pojavijo ksenonske oscilacije, kako se spremeni aksialna zgorelost v odvisnosti od frekvence zahtevan moči, ipd. Izračune na koncu validira še s programom Loadfollow.Naloga je relevantna za podporo jedrskih reaktorjev obnovljivim virom energije. Ciljni tranzienti moči so reda velikosti 10 MW/ min – 100 MW/min za reaktor z maksimalno termično močjo reda velikost 2000 MW

Naslov

Analiza sprememb fizikalnih parametrov reaktorja TRIGA zaradi redistribucije vodika v gorivu

Krajši opis

Obstaja sum, da bi s starostjo vodik v gorivnih elementih (GE) reaktorja TRIGA difundiral ven iz goriva tipa UZrH. Ker je vodik homogeno zmešan z gorivom, edinstvena lastnost TRIGA goriva in zato najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na inherentno varnost reaktorja, je to zelo pomembno. Študent razišče literaturo na temo staranja goriva TRIGA ter naredi: analizo kritičnosti referenčnih testnih sredic (132 in 133) za različne scenarije porazdelitve vodika v UZrH, homogeno po gorivu,heteroegeno, gorivni element slika z nevtroni in določi kakšne spremembe v porazdelitvi H lahko zaznamo. Delo je pomembno s stališča varnega obratovanja reaktorja TRIGA v prihodnosti. Študent identificira in analizira, kateri parametri se spremenijo ter oceni, kakšen delež pobeglega vodika bi operater med zagonom reaktorja še lahko zaznal.

Naslov

Fizikalni vidiki učinkovitosti toplotne terapije pri vbodih rib

Krajši opis

Vbod vodnih organizmov (npr. rib) je pogosta poškodba tako ribičev kot tudi počitnikarjev, ki nehote stopijo na ribo zakopano v dno. Večino teh poškodb povzročijo ribe iz družin morskih ali sladkovodnih bičev ter morskih zmajev. Za zdravljenje posledic vboda rib se v medicinski literaturi priporoča toplotna terapija; najpogosteje segrevanje prizadete okončine z namakanjem v vroči vodi (NVV oz. angleško hot water immersion – HWI). Splošno prepričanje ter večji del medicinske stroke meni, da vroča voda dvigne temperaturo tkiva in povzroči denaturacijo termolabilnega strupa. Kritika te razlage je, da bi v udu težko dosegli dovoljšno temperaturo za deaktivacijo strupa ( T > 50 °C) brez da bi nepovratno poškodovali človeško tkivo. Druga teorija pravi, da toplotna terapija povzroči modulacijo bolečinskih receptorjev v živčnem sistemu, kar povzroči zmanjšanje bolečine. Namen magisterija je ovrednotiti fizikalni vidik učinkovitosti toplotne terapije, se pravi ali lahko s toplotno terapijo v udu dosežemo dovolj visoko temperaturo, da bi prišlo do uničenja strupa ne pa tudi do nepovratnih poškodb človeškega tkiva.

Naslov

Odziv reaktorja TRIGA na periodične spremembe reaktivnosti in jakosti nevtronskega izvora

Krajši opis

Študent analizira, kako se reaktor TRIGA odziva na periodične spremembe reaktivnosti, na periodične spremembe jakosti izvora v podkritičnem načinu obratovanja in še obeh skupaj ter analizira odziv v odvisnosti od faznega zamike med slednjima. Zadevo rešuje v 6-grupnem približku točkovne reaktorke kinetike in naredi občutljivostno analizo na jakost izvora, na hitrost in način (linearno, sinusno, eksponentno, stopničasto) spreminjanja izvora in reaktivnosti.V zadnjem delu predlaga, kako bi se to tehnično implementiralo na reaktor TRIGA na IJS, se pravi, kakšne mehanizme bi lahko uporabili za spreminjanje jakosti izvora in reaktivnosti. Primer bi bil palčka, ki bi vsebovala močen absorber nevtronov (npr. Cd) in bi jo vstavljali v merilno pozicijo oz. spreminjali njen položaj v njej.

Naslov

naslov

Krajši opis

opis

Naslov

Komunikacija za nevtroni

Krajši opis

Študent analizira možnost uporabe nevtronoiv za komunikacijo

Naslov

Nevtronski računalnik

Krajši opis

Študent izdela teoretične modele nevtronskih komponente kot so dioda, tranzistor, ojačevalnik, stikalo in z njimi ustvari preprost "procesor" za izvajanje računskih in logičnih operacij.

Naslov

Stabilnost jedrskih reaktorjev pri obratovanju v načinu sledenja bremenu

Krajši opis

Študent izdela podroben računski model dinamike reaktorja ter ga uporabi na električni mreži, ki vsebuje obnovljive vire in jedrsko energijo ter razišče območja stabilnost reaktorja v odvisnosti od variacije obnovljivih virov energije. Obenem optimizira fizikalne parametre reaktorja, da bo le- ta karseda stabilen in odziven,

Naslov

naslov

Krajši opis

opis